Komisija R&A za pravila se je odločila!

Objavil Anton Jenko | Tema 4R&A, R 26 Vodne ovire Friday Mar 11, 2011

Komisija R&A je odločila o problemu, ki sem ji ga predstavil že lani septembra – kako upoštevati ugotovitev, da ima igralec pri igranju po pravilu 26-1c v določenih primerih več nasprotnih mejnih točk za olajšavo.

Problem, ki sem ga odprl in na katerega se nanaša odločitev komisije, je bil naslednji:

Pri analizi ene od situacij v zvezi z olajšavo zaradi žogice v stranski vodni oviri sem ugotovil, da je v določenih primerih možnih več nasprotnih mejnih točk, od koder igralec lahko izkoristi olajšavo. Ker tega nisem mogel natančno pojasniti in ugotoviti, kako naj jih igralec (ali sodnik) upošteva (v pravilih to do sedaj ni bilo še nikjer omenjeno), sem se obrnil direktno na komisijo R&A za pravila.

1. V čem je nastal problem?

Pravilo 26-1, ki vsebuje določila, kaj igralec lahko stori, ko ima žogico v vodni ali stranski vodni oviri, med drugim igralcu daje možnost nadaljevanja igre z mesta, kjer se nahaja nasprotna mejna točka stranske vodne ovire – pravilo 26-1c(ii).

2. Podrobnosti v zvezi s pravilom 26-1 in določanjem nasprotne mejne točke.

Vse možnosti nadaljevanja igre, ko se žogica igralca nahaja v stranski vodni oviri, sem opisal v prispevku Nasprotna mejna točka v pravilu 26-1c. Za dobro in pravilno razumevanje pravila 26-1 je vsekakor nujno poznati tudi razsodbe, ki se nanj nanašajo in ki opisujejo oziroma pojasnjujejo določila tega pravila. Najbolj pomembna so pojasnila v razsodbah 26-1/14 in 26-1/15.

Za boljše razumevanje navajam še nekaj pomembnih izrazov, ki se jih uporablja v določilih pravila 26 in povezanih razsodbah:

ista stran vodne ovire (the same side)
druga stran vodne ovire (the other side)
zadaj za vodno oviro (behind the hazard)
preko vodne ovire (across the hazard)
nasprotna mejna točka vodne ovire (opposite margin)
od zastavice enako oddaljena točka na meji ovire (equidistant point)

Osnovna razlaga pravila 26-1 je prikazana na naslednji sliki (razsodba 26-1/15).

Enostaven primer določanja nasprotne mejne točke.

Igralec ima, ko je njegova žogica v stranski vodni oviri, naslednje možnosti nadaljevanja igre:

da igra žogico tako kot leži (točka B) – iz stranske vodne ovire, če ta možnost seveda obstaja – pravilo 13-1,
da z enim kazenskim udarcem igra žogico z mesta prejšnjega udarca (točka A) – pravilo 26-1a,
da z enim kazenskim udarcem žogico spusti in igra na liniji od zastavice nazaj (na primer točka D na sliki) tako, da je točka, kjer je žogica prečkala mejo stranske vodne ovire neposredno med njim in zastavico - pravilo 26-1b,
da z enim kazenskim udarcem žogico spusti v območju dveh palic od točke, kjer je žogica prečkala mejo stranske vodne ovire (območje pri točki C), vendar ne bliže zastavici - pravilo 26-1c(i),
da z enim kazenskim udarcem žogico spusti v območju dveh palic od nasprotne mejne točke vodne ovire (območje pri točki E) na enaki razdalji od zastavice – pravilo 26-1c(ii).

Razumevanje nasprotne mejne točke povzroča največ problemov. Določanje te točke je pojasnjeno samo v razsodbi 26-1/14, ki navaja naslednje:

Različni primeri določanja nasprotne mejne točke.

26-1/14 Clarification of “Opposite Margin” in Rule 26-1c(ii)
Q. Please clarify the words “opposite margin” in Rule 26-1c. With regard to the above illustration, “X1″ indicates where a ball in the hazard last crossed the hazard margin. May the player drop a ball within two club-lengths of “Y1″? And, may a player whose ball last crossed the hazard margin at “X2″ drop a ball within two club-lengths of “Y2,” and so on?
A. With respect to “X1,” “Y1″ is “a point on the opposite margin of the water hazard equidistant from the hole.” Accordingly, the player would be entitled to drop a ball within two club-lengths of “Y1.”
The same applies in the cases of “X3″ “Y3″ and “X4″ “Y4″, but not in the case of “X2″ “Y2″. A “point on the opposite margin” is a point across the hazard from “the point where the original ball last crossed the margin of the hazard”. “Y2″ is not across the hazard from “X2″ because an imaginary straight line from “X2″ to “Y2″ crosses land outside the hazard.

Zgornja razsodba pojasnjuje, katere točke izmed Y1, Y2, Y3 in Y4 zadoščajo pogojem, da se lahko štejejo kot nasprotne mejne točke ovire. Izmed vseh samo točka Y2 ne ustreza pogojem in sicer zato, ker namišljena ravna črta med točko X2 in Y2 poteka preko dela igrišča izven meje stranske vodne ovire. Nekoliko bolje to zahtevo pojasnjuje naslednja slika.

Kdaj točka na liniji enakih razdalj ustreza pogoju “nasproti (across)” in kdaj ne.

Na tej sliki se vidi, da zakaj točka Y4 ustreza pogoju “preko vodne ovire” in zakaj točka Y1 ne izpolnjuje pogoja, da bi lahko bila nasprotna mejna točka za olajšavo po pravilu 26-1c(ii). Črta, ki povezuje točki X2 in Y2 namreč prečka del igrišča izven meja vodne ovire. Črta, ki povezuje točki X4 in Y4 pa poteka v celoti preko nje.

3. Moja ugotovitev, da je nasprotnih mejnih točk lahko več

Na spodnji sliki je prikazanih več primerov določanja nasprotne mejne točke stranske vodne ovire. Po udarcih so žogice prečkale mejo stranske vodne ovire v točkah A, A1, A2 in A3. Po določilih do sedaj objavljenih razsodb, ki pojasnjujejo pravilo 26-1, je bilo jasno mogoče določiti nasprotno mejno točko samo v točki B1. Pri točkah B, B2 in B3 je bilo že veliko zadržkov, da bi to lahko bile nasprotne mejne točke stranske vodne ovire. O točkah C1 in D1 pa v pravilih ni bilo mogoče ugotoviti prav ničesar!

”

Kot navaja razsodba 26-1/14, obstajata samo dva pogoja, katerim mora zadoščati nasprotna mejna točka stranske vodne ovire. A navedene točke B, B1, B2, B3, C1 in D1 prav vse zadoščajo obema!

”

Moje vprašanje, ki sem ga naslovil na R&A se je nanašalo prav na status vseh teh točk. Prav tako sem prosil za pojasnilo izrazov “ista stran” in “druga stran”, ki se v razsodbah pojavljata in dodatno otežkočata razumevanje.

Na črti enakih razdalj, ki je od zastavice najbolj oddaljena, so tri točke, ki jih igralec lahko izbere kot "nasprotno točko".

Vse tri točke B1, C1 in D1 ustrezajo pogojem, ki jih navaja pravilo 26 (natančno razsodba 26-1/14), da postanejo nasprotna mejna točka:

da leži na meji stranske vodne ovire in je enako oddaljena od zastavice kot točka, kjer je žogica nazadnje prečkala mejo stranske vodne ovire in
da ravna črta, ki poteka od točke, kjer je žogica prečkala mejo stranske vodne ovire, do druge enako oddaljene točke na meji ovire ne seka dela igrišča izven ovire.

4. Odločitev komisije R&A za pravila

Prejšnji teden je skupna komisija za pravila pri R&A (The Rules of Golf Committee), v zvezi z mojo ugotovitvijo, pravilom 26-1 in razsodbo 26-1/14 sprejela naslednjo odločitev:

Izraza “ista stran” ali “druga stran” stranske vodne ovire, ki se ju uporablja v pravilih in razsodbah nimata nobenega pomena.
Točka, ki jo pravila obravnavajo kot “nasprotna mejna točka stranske vodne ovire” mora ustrezati samo dvema pogojema:
a) da leži na meji stranske vodne ovire in je enako oddaljena od zastavice kot točka, kjer je žogica nazadnje prečkala mejo stranske vodne ovire in
b) da ravna črta, ki poteka od točke, kjer je žogica prečkala mejo stranske vodne ovire, do druge enako oddaljene točke na meji ovire ne seka dela igrišča izven ovire.
Pri stranskih vodnih ovirah je običajno res možno določiti samo eno točko, ki ustreza obema pogojema, vendar je takih točk v določenih primerih resnično lahko več. Vse ustrezajo določilom pravila 26-1 in igralec za olajšavo lahko izbere katero koli od njih.
Prišlo bo do sprememb določenih razsodb ali pa bo komisija izdala novo razsodbo, ki bo navedeno pojasnila.

Naj dodam še to, da ima na sliki v razsodbi 26-1/14 točka X1 dve možni točki, ki ju igralec lahko uporabi kot nasprotno mejno točko. Označena je samo ena.

Priporočilo igralcem in sodnikom: Vedno imejte s seboj laserski merilnik razdalje, da bo nasprotne mejne točke lažje določiti.

Comments are closed.