Golf sodnik |

Ker ga moti pri postavitvi, igralec z nogo nekoliko poravna krtino.

Vprašanje:
Igralec najde svojo žogico ob krtini. Krtina ga sicer ne moti pri zamahu, samo pri postavitvi, saj mora z eno nogo stati na njej. Da bi bila njegova postavitev boljša, nekoliko z nogo poravna krtino. Soigralec ga ob tem opozori, da ima zaradi krtine olajšavo in da lahko spusti žogico v območju ene palice od najbližje točke za olajšavo. Žogico nato igra na zelenico. Po oddaji števnih kartic je za mnenje o dogodku vprašal enega od članov tekmovalne komisije. Tekmovalec je bil nato izključen. Zakaj?

Odgovor: Nadaljevanje … »

Pred dvemi leti ukinjena razsodba.

Pred dvemi leti sem že pisal o takrat ukinjeni razsodbi 25-3/2, ki se je nanašala na igranje več udarcev na napačni zelenici. Ko sem nedavno pisal o dogodku, ki sem ga na tekmovanju sam opazoval, sem ponovno preveril, zakaj je bila ta razsodba ukinjena, oziroma zakaj z novimi razsodbami nismo dobili nadomestne razsodbe. Do takega primera vendar dokazano lahko pride – primer s tekmovanja.

Pred dvemi leti  je bilo v šoli za sodnike pojasnjeno, da je bila razsodba umaknjena zaradi Nadaljevanje … »

Zanimivost z nedavnega tekmovanja. Nepravilno postopanje, ko je žogica igralke pristala na napačni zelenici.

Zelenici 5. in 7. luknje sta bili ločeni samo z ozkim nižje košenim območjem, širine približno 3 m. Žogica igralke je bila nekoliko predolga in se je s 5. zelenice skotalila na sredino 7. zelenice, kjer je naša skupina pravkar zaključevala luknjo. Igralka je počakala, da smo se umaknili, in nato žogico igrala neposredno z naše (napačne) zelenice s “putterjem” na  svojo (pravo) zelenico. Njena žogica se je ustavila približno 3 m od prave zastavice.

Na moje presenečenje Nadaljevanje … »

Izjema pravila 25-1b lahko njegovo uporabo močno zaplete.

Če se igralčeva žogica nahaja v tleh v nenormalnem stanju, igralec uporabi pravilo 25-1b, ki mu omogoča olajšavo. Poleg tega, da žogico igra, kot leži, žogico lahko tudi spusti na mesto znotraj dolžine ene palice od najbližje točke za olajšavo, vendar ne bliže zastavici.

Pravilo 25-1b pa ima tudi izjemo, ki olajšavo ne dovoljuje, če igralca pri udarcu moti nekaj drugega Nadaljevanje … »

Zaradi neugodnega položaja igralec želi izvesti levoročni udarec, ki bi mu omogočil še olajšavo.

Nedavno sem dobil vprašanje, če je igralec upravičen do olajšave, če namerava udarec izvesti levoročno. Igralec je že izvedel postopek za olajšavo zaradi tal v popravilu v bližini bunkerja. Po spustu se je žogica umirila v položaju, pri katerem bi imel igralec pri udarcu zelo neugodno postavitev v bunkerju. Zato je želel izvesti udarec levoročno, vendar bi v tem primeru bila njegova postavitev ponovno v tleh v popravilu. Je tak udarec dovoljen za ugotavljanje upravičenosti do ponovne olajšave ali mora igrati s postavitvijo v bunkerju?

Pravilo 25-1 navaja Nadaljevanje … »

Žogica igralca leži ob razpršilcu namakalnega sistema ob zelenici. Velja tudi lokalno pravilo “boljša lega”. Katero pravilo mora upoštevati?

Vprašanje:
Na tekmovanju je v veljavi lokalno pravilo “boljša lega”, ki dovoljuje olajšavo do ene dolžine palice.  Žogica igralca leži ob razpršilcu namakalnega sistema ob zelenici. Igralec z olajšavo želi spustiti žogico na obrobo zelenive, zato sprašuje, katero pravilo mora najprej upoštevati. Ali lahko takoj postopa v skladu z lokalnim pravilom in enostavno položi žogico na obrobo zelenice ali mora prej postopati po postopku za olajšavo zaradi nepremične zapreke? 

Odgovor: Nadaljevanje … »

Ali mora igralec obvestiti zapisovalca, da bo izkoristil olajšavo zaradi zarite žogice?

Vprašanje: Na tekmovanju velja pravilo za zarito žogico “po igrišču”. Igralec oceni, da je njegova žogica zarita in da bo izkoristil olajšavo po pravilu 25-2. Z ozirom na to, da vedno ni nujno, da je žogica zarita ampak samo nizko ležeča v travi, me zanima, ali mora igralec o svoji nameri obvestiti svojega zapisovalca ali soigralca?

Zarita žogica v nizko košeni travi

Odgovor: Nadaljevanje … »

Kako naj igralec postopa, če njegova žogica leži v stranski vodni oviri, ki se istočasno nahaja v območju tal v popravilu – primer igrišče Diners v Smledniku.

V komentarju k prispevku “Pojasnilo – Napačna oznaka tal v popravilu” mi je Janez postavil vprašanje v zvezi z oznakami tal v popravilu, ki jih je opazil na luknji 7. Ker sem omenjene označbe takrat opazil (spodnja slika) tudi sam in ker je bila situacija v povezavi s pravili zelo zanimiva, sem se odločil, da jo sedaj bolj natančno opišem.

Označbe tal v popravilu na 7. igralnem polju so potekale vzdolž stranske vodne ovire.

Tekmovalna komisija ali tehnična komisija igrišča  je nenormalno stanje tal ob 7. igralnem polju označila kot tla v popravilu. Označbe so se začele in zaključile Nadaljevanje … »

Na igriščih je spet polno krtin. Kdaj je krtina taka, da igralec lahko izkoristi olajšavo brez kazni?

Krtina je izmetana zemlja po tleh rijoče živali (cast) v obliki izbokline na zemlji. Vendar je krtina lahko tudi poteptana, pograbljena, zavožena ali tudi že na pol porasla. Kakšna mora biti krtina, da je igralec upravičen do olajšave po pravilu 25-1b?

Mnenja sodnikov pri razsojanju takih primerov so lahko različna. Razsodba 25-23  jasno navaja, da tudi razpoznavni ostanki krtine še vedno spadajo v področje nenormalnega stanja tal in zato je igralec upravičen do olajšave. Če pogledamo naslednje slike,

Krtina 1 - nova krtina

  Nadaljevanje … »

Kje lisice ali druge po tleh rijoče živali kopljejo rove ali luknje, ne moremo predvideti. To se lahko zgodi kjerkoli po igrišču, tudi v vodni oviri ali v bunkerju. Kdaj, kje in kako je igralec upravičen do olajšave, če njegova žogica leži na izmetani zemlji ali pesku, ali če luknja in izmetani material igralca motita pri zamahu ali postavitvi?

Izkopana luknja in izmetani material po tleh rijoče živali.

Izmetana zemlja, pesek ali drug material, ki ga izkoplje Nadaljevanje … »

Pojasnilo k olajšavi, če žogica leži na krtini ali se je dotika oziroma krtina moti igralca pri postavitvi ali območju nameravanega zamaha.

V enem mojih prejšnjih prispevkov sem pisal o primerih, ki so se dogajali na Bledu, ko je prišlo do motenj zaradi več krtin po igrišču. Takrat me je Andrej prosil, če lahko objavim skico take situacije s pojasnili in opisom postopka za olajšavo po pravilu 25-1 (Nenormalno stanje tal).

Pojasnil bom primer na naslednji sliki, ki se približno ujema z dejansko izvedbo, opisano v prejšnjem prispevku.

Primer olajšave zaradi krtin - nenormalno stanje tal

Žogica igralke (B1) je pristala ob krtini, ki je motila igralko pri nameravanem območju zamaha. V skladu s pravilom 25-1 je določila najbližjo točko olajšave (NTO1) in spustila žogico na mesto TS1, z namenom da izkoristi dodatno Nadaljevanje … »

Odgovor na vprašanje: Zamenjani žogici
Igralca pomotoma zamenjata žogici in napako ugotovita po naslednjem udarcu.

V prispevku 6. maja sem opisal dogodek, kjer je prišlo do zamenjave žogic pred prostim spustom žogice zaradi nenormalnega stanja tal.

VPRAŠANJE:
Igralca A in B sta igrala par 4 luknjo. Po zečetnem udarcu sta našla žogici na čistini. Igralec A je z naslednjim udarcem dosegel zelenico. Igralec B ima žogico ob krtini in se je odločil izkoristiti olajšavo po pravilu 25-1b.
Krtina je motila igralca B pri nameravanem zamahu, zato je igralec izkoristil olajšavo brez kazni.

Krtina moti igralca pri nameravanem zamahu. Igralec lahko izkoristi olajšavo brez kazni.

Z naslednjim udarcem je tudi njegova žogica pristala na zelenici. Ko sta igralca prišla do zelenice, sta ugotovila, da sta pri prejšnjem udarcu zamenjala žogici.

Kako bi morala nadaljevati igro?

ODGOVOR:
Ko sta igralca zamenjala žogici, sta nadaljevala igro z napačnima žogicama.

Igralec A je igral napačno žogico in si prislužil kazen dveh udarcev. Napako je moral popraviti, ker bi bil drugače izključen zaradi grobe kršitve pravila. V takem primeru mora igralec nadaljevati igro s pravo žogico oziroma nadaljevati po pravilih.

Igralec B je zaradi olajšave po pravilu 25-1b dvignil žogico in jo dropal na predpisanem mestu. Ker pred tem še ni udaril žogice, ta žogica ni bila napačna žogica, ampak NADOMESTNA ŽOGICA, ki je postala žogica v igri (pravilo 20-4). Igralec je torej svojo žogico nepravilno nadomestil z drugo žogico (soigralčevo) in igral z napačnega mesta. Igralec je kršil pravilo 15-2 in 20-7 in si prislužil kazen dveh udarcev za kršitev tega pravila (igranje z napačnega mesta – pravilo 20-7). Dodatne kazni za nepravilno nadomestitev žogice ni bilo. Igro je moral nadaljevati z nadomestno žogico. Ker si z igranjem nadomestne žogice ni pridobil pomembne prednosti (žogici sta bili blizu skupaj), se ni odločil za igranje druge žogice.

Ker je začetna žogica igralca A postala žogica v igri igralca B, igralec A ni mogel nadaljevati igre s svojo žogico, kot bi po pravilu moral, zato je na originalno mesto svoje prejšnje žogice postavil nadomestno žogico brez kazni.

Igralec ni mogel izkoristiti olajšave za žogico v občasni vodi v bunkerju.

V Moravskih toplicah je vedno veliko možnosti za zanimive dogodke. Ko sem igral po večjem deževju, je kar nekaj bunkerjev imelo občasno vodo. Po malo slabšem udacu na 14. luknji je žogica soigralca pristala na začetku bunkerja v občasni vodi.

Žogica v občasni vodi ob robu bunkerja, kjer olajšava ni mogoča.

Igralec ni mogel izkoristiti olajšave,

• ker žogice ni mogel igrati z mesta kjer je ležala,
• ker ni imel najbližje točke za olajšavo v bunkerju,
• ker tudi z maksimalno možno olajšavo ni mogel žogice spustiti (dropati) izven občasne vode, niti položiti na točko, kjer se je žogica dotaknila tal po drugem dropanju saj so tla na začetku bunkerja strmo padala proti vodi.

Igralcu ni preostalo drugo, kot da s kaznijo enega udarca spusti (dropa) žogico izven bunkerja po pravilu 25-1b/(ii)(b).

Mišje luknje, rovi in poti po igrišču lahko povzročajo zastoje pri igranju, ko igralci iščejo najbližjo točko za olajšavo.

Na igrišču v Moravskih toplicah se na določenih delih igrišča pojavlja večje število mišjih lukenj, rovov in poti  med njimi. Med sojenjem sem večkrat opazil, da taka ovira lahko moti igralca na širom območju terena, še posebej, če je takih motenj na ožjem področju več. Mišje luknje, rovi in poti med njimi so sestavni del nenormalnega stanja tal, ki ga obravnava pravilo 25 in igralcem omogoča olajšavo tudi če gre samo za postavitev.

Pravila golfa – definicija: “Nenormalno stanje tal” je vsaka ….. luknja, izmeček ali potka na igrišču, ki jo je napravila po zemlji rijoča žival, plazilec ali ptica.

Nenormalno stanje tal povzroča motnjo, ko žogica leži v njem ali se dotika takega območja ali tako stanje moti igralčevo postavitev ali območje njegovega nameravanega zamaha.

Če je območje takega nenormalnega stanja tal večje (veliko lukenj in poti med njimi), igralec na ožjem področju, kjer leži žogica, težko najde postavitev, kjer motnje ne bi bilo. Ker praviloma mišje luknje in poti postavitve igralca ne motijo toliko, da ne bi udarca z lahkoto tudi izvedel, menim, da bi bilo na takih igriščih smiselno določiti lokalno pravilo, motnje zaradi nenormalnega stanja tal pri igralčevi postavitvi samo zase ne dovoljuje (opozorilo pri pravilu 25-1a).

Primer na igrišču Moravske Toplice: Žogica se je na 15. luknji ustavila na mišji luknji, ki pa ni bila vidna, a za igralca zelo verjetna. Zaradi olajšave bi žogico lahko igral z boljšega položaja. Igralec je v primeru dileme o obstoju mišje luknje upravičen, da brez kazni preveri dejansko prisotnost mišje luknje, tako da žogico dvigne (razsodba 20-1/07) in pred tem najavi svoj postopek ter da priložnost zapisovalcu oziroma soigralcu, da postopek tudi nadzira.

V navedenem primeru je bil postopek izpeljan ob nadzoru sodnika in ugotovljeno je bilo, da je žogica dejansko ležala na mišji luknji. Ker je bilo lukenj, rovov in poti več in je motnja veljala na večjem področju, je igralec kar nekaj časa porabil za to, da je našel pravo mesto najbližje točke za olajšavo.

Lokalno pravilo, ki ne bi dovoljevalo olajšave zaradi postavitve, bi v tem primeru zelo pripomoglo k hitrejšemu igranju, saj bi igralec najbližjo točko za olajšavo z upoštevanjem samo lege žogice hitro in enostavno našel.